Javni sektor v smeri napredka
Z razvojem in promocijo učinkovitih državljanom prijaznih storitev ter inovativnih rešitev kompleksnih organizacijskih izzivov do učinkovitejšega javnega sektorja.
Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je med prvimi v Sloveniji prepoznala izjemen potencial kreativnih industrij za gospodarski in družben razvoj. Tako agencija že vrsto let spodbuja razvoj inovacij, ki izhajajo iz oblikovanja, ter s tem razvija kreativni ekosistem na ravni regije. Da bi poglobili medsektorsko in mednivojsko sodelovanje, ki bi vodilo k sistemskemu vnosu kreativnosti v javni sektor, sta RRA LUR in njegov Regionalni center kreativne ekonomije (RCKE) ob vsebinski zasnovi društva Pekinpah organizirala mednarodni simpozij o pomenu medresorskega povezovanja in spodbujanja inovacij v javnem sektorju ‘Javni sektor v smeri napredka’. Dogodka, ki je potekal 6. februarja 2015 v Ljubljani, se je udeležilo več kot šestdeset predstavnikov nacionalnih, regionalnih in lokalnih javnih institucij.
Da so javne institucije servis državljanov oziroma prebivalcev mesta, sta se v uvodnih nagovorih strinjala Boris Koprivnikar, minister za javno upravo, in Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana (MOL). Pri tem oblikovanje predstavlja most med kreativnostjo in inovacijami, ki so eden od ključnih dejavnikov napredka ne le v gospodarstvu pač pa tudi v javni upravi oziroma širšem javnem sektorju. Minister Koprivnikar je poudaril, da so kreativnost, inovativnost in povezovanje temeljne vrednote, ki jih je med zaposlenimi v javnih institucijah za oblikovanje učinkovitih, uporabnikom prijaznih storitev treba načrtno spodbujati, medtem ko je župan Janković izpostavil, da je za to nujno vzpostaviti sistem nagrajevanja tistih javnih uslužbencev, ki delajo najboljše. Župan je tudi poudaril, da si vsakodnevno s številnimi ukrepi na MOL prizadevajo izboljšati kakovost življenja naših meščank in meščanov na vseh področjih, kar potrjuje tudi prejeti naziv Zelena prestolnica Evrope 2016. »V mestu moramo služiti našim meščanom!«, je sklenil župan.
Boris Koprivnikar je potrdil, da je v javnem sektorju potrebno stremeti k ustvarjanju višje dodane vrednosti, ker sta javni in zasebni sektor soodvisna. Le dobro in usklajeno delovanje obeh bo pripomoglo k hitrejšemu razvoju Slovenije v uspešno družbo. Koprivnikar je pojasnil, da v Sloveniji potrebujemo integracijo javnega sektorja v družbeno okolje. Slednje je v zadnjih dvajsetih letih doživelo velike spremembe, ki se odražajo na vseh ravneh našega delovanja. Javni in politični sistem tem spremembam nista sledila z enako hitrostjo, zato so sedaj potrebne inovacije na številnih področjih delovanja javnega sektorja, ki bodo zagotovile javne storitve v skladu s potrebami državljanov. Na Ministrstvu za javno upravo vidijo kreiranje in predvsem kasnejšo implementacijo inovacij kot ena izmed ključnih dejavnikov napredka tako na področju gospodarstva kot v javni upravi oziroma širšem javnem sektorju. Pri kreiranju idej, njihovem oblikovanju, implementaciji ter spremljanju učinkov je sodelovanje javnega, zasebnega in nevladnega sektorja izjemnega pomena.
V imenu organizatorjev simpozija je udeležence nagovorila mag. Lilijana Madjar, direktorica RRA LUR, ki je izpostavila, da je z oblikovalskim mišljenjem možno dobre zamisli preoblikovati v praktične, uporabne in privlačne rešitve za uporabnike. Navedla je nekaj primerov, ki jih je agencija razvila v partnerstvu z drugimi javnimi institucijami in oblikovalci na področjih zdravstva (npr. komplet družabnih iger za obolele z demenco in spletni forum za bolnike z vnetnimi revmatičnimi obolenji) ter trajnostne mobilnosti (A do B: Ljubljana). »Ko govorimo o razvoju, se zavedamo, da sta znanje in kreativnost ključna dejavnika za uspešno inoviranje in doseganje razvojnih ciljev.«
O inovativnih procesih in metodah dela sta spregovorili dr. Petra Černe Oven in dr. Barbara Predan, predavateljici na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), soustanoviteljici Inštituta za oblikovanje in članici društva Pekinpah. V uvodnem predavanju sta izrazili željo po odpiranju prostora za načrtno vpeljavo oblikovalskega mišljenja v vse družbene sfere. Udeležence sta pozvali k prenosu znanj in orodij iz storitvenega in informacijskega oblikovanja v javni sektor. Izpostavili sta več primerov uspešne uporabe oblikovalskega mišljenja pri preoblikovanju ali razvoju novih javnih storitev, ki v ospredje postavljajo uporabniško izkušnjo.
Dr. Guy Julier, britanski raziskovalec, strokovnjak za področja oblikovanja politik, družbenega oblikovanja in kulture oblikovanja z Univerze v Brightonu (Velika Britanija), ki je med drugim svetoval britanski parlamentarni skupini za preoblikovanje javnega sektorja ter vodil obsežen strateški projekt o pomenu razumevanja in vključevanja družbenega oblikovanja v nove politike, je povedal: »Oblikovalsko mišljenje in inovacijski procesi, ki vključujejo sodelovanje med različnimi sektorji, ponujajo številne priložnosti pri nadgradnji javnih storitev, saj v javni sektor vnašajo potrebo po izboljšavah in aktivizmu. Možnih učinkov in rezultatov ter predvsem številnih izzivov, ki jih kreativni in inovativni pristopi prenove javnih storitev prinašajo, se v javnih institucijah šele dobro začenjajo zavedati. Ob tem je izredno pomembno, da kljub mnogim izzivom ostajamo naklonjeni eksperimentiranju in učenju tako iz uspehov kot napak«.
Dogodek se je zaključil s predavanjem danskega strokovnjaka za inovativnost v javnem sektorju mag. Nielsa Hansena iz MindLaba, ki so ga ustanovila tri danska ministrstva in uprava mesta Odenese. Povedal je, da se »institucije na Danskem, tako kot drugod po svetu, soočajo s številnimi kriznimi situacijami, ki so posledica ekonomskih in družbenih sprememb ter delovanja institucij samih. Ob spoznanju teh okoliščin so politiki in upravljavci institucij javnega sektorja postavljeni pred dejstvo, da je potrebno razviti nove politike delovanja javnih institucij in nove storitve. Organizacija MindLab je medsektorska inovacijska pisarna, ki skrbi za ustvarjanje javnih storitev in konceptualnih rešitev za upravne in širše družbene izzive. Ekipa organizacije MindLab že osmo leto uspešno deluje kot glasnik inovativnosti v javnih organizacijah in hkrati kot pripravljavec konceptualnih in končnih rešitev za zapletene izzive, ki jih morajo reševati danske javne organizacije.«
Simpozij ‘Javni sektor v smeri napredka’ je bil prav to: korak k ozaveščanju o pomenu inovativnega reševanja družbenih, ekonomskih in okoljskih izzivov, s katerim se vsakodnevno srečujejo tudi zaposleni v javnem sektorju.
Foto: Aleš Rosa

Niels Hansen
Niels Hansen pri danski vladni in medresorski organizaciji MindLab skrbi za merjenje rezultatov in učinkov dela ter razvija inovativne rešitve za organizacijske probleme. Kot programski vodja se osredotoča na vprašanje, kako bi lahko kompleksne organizacije bolje dosegale strateške cilje. Pri svojem delu posebno pozornost namenja razumevanju velikih sistemov ter medsektorskemu in medorganizacijskemu sodelovanju. Kot izkušen svetovalec in predavatelj organizacijam pomaga vpeljevati pristope, ki jim omogočajo natančno dokumentiranje in sledenje učinkov v spreminjajočih se razvojnih procesih. Predava tako doma kot v tujini. Med drugim je sodeloval z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in njenim Observatorijem inovacij v javnem sektorju (Observatory of Public Sector Innovation – OPSI) ter z Evropskim omrežjem javne uprave (European Public Administration Network – EUPAN).

Guy Julier
Guy Julier je britanski raziskovalec, strokovnjak za področje oblikovanja politik, družbenega oblikovanja in kulture oblikovanja. V okviru britanskega raziskovalnega sveta Arts and Humanities je deloval kot svetovalec britanski parlamentarni skupini za oblikovanje javnega sektorja ter vodil obsežen strateški projekt o pomenu razumevanja in vključevanja družbenega oblikovanja v nove politike. Med drugim je tudi avtor že tretjič ponatisnjene knjige The Culture of Design (prevedene tudi v španski, kitajski in korejski jezik) in soavtor knjige Design and Creativity: Policy, Management and Practice. Pred tem je vodil raziskovalno in svetovalno agencijo DesignLeeds s poudarkom na družbenem in okoljskem oblikovanju in bil direktor skupnosti Leeds Love It Share It, katere glavni namen je bil razvoj novih pristopov k urbani regeneraciji regije. Trenutno deluje kot profesor kulture oblikovanja na Univerzi v Brightonu in je glavni raziskovalni sodelavec za področje sodobnega oblikovanja v londonskem muzeju Victoria and Albert Museum.

Petra Černe Oven in Barbara Predan
Petra Černe Oven in Barbara Predan sta oblikovalki, predavateljici in avtorici tekstov s področja storitvenega in informacijskega oblikovanja, teorije in zgodovine oblikovanja, tipografije in politike oblikovanja, ki jih redno objavljata doma in v tujini. Sta soavtorici številnih razstav in knjig, organizirali sta konference in srečanja in sta urednici Zbirke 42. Napisali sta dvojezično knjigo o metodah in orodjih storitvenega in informacijskega oblikovanja Oblikovanje agende ali kako se izogniti reševanju problemov, ki to niso (RRA LUR in Društvo Pekinpah, Ljubljana 2013); leto kasneje pa sta na podlagi naročila Ministrstva za notranje zadeve RS pripravili dokument Analiza digitalne prisotnosti RS po parametrih vizualnih komunikacij in razumevanja storitvene kulture za potrebe projekta eUprava2 (Pekinpah, Ljubljana 2014). Obe predavata na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, sta članici Društva Pekinpah in soustanoviteljici Inštituta za oblikovanje.