Strategija za upravljanje kulturne dediščine s pomočjo kulturnih in kreativnih industrij

10. januarja 2020

Izšla je Strategija za upravljanje kulturne dediščine s pomočjo kulturnih in kreativnih industrij

Ob zaključku projekta Forget Heritage konec leta 2019 je izšla Strategija za upravljanje kulturne dediščine s pomočjo kulturnih in kreativnih industrij (KKI). Dokument je bil pripravljen na podlagi aktivnosti 3,5 letnega projekta, ki so bile preverjene v pilotnih projektih ter implementirane in koordinirane s strani partnerstva Forget Heritage.

Kulturna dediščina – sredstvo za oživitev mesta, kraja

»Nove ideje potrebujejo stare stavbe« (Jane Jacobs)

Za evropska mesta (in podeželska območja) je značilna njegova kulturna dediščina – bodisi snovna ali nesnovna. Mesta so se zgodovinsko razvijala tudi na kulturni dediščini, ki se je skozi stoletja prenašala iz generacije v generacijo, upoštevajoč spremembe političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih okoliščin.

Po vsej Evropi je veliko stavb kulturne dediščine. Veliko jih je v nezavidljivem položaju, ker se jih ne uporablja in ne obnavlja, pa čeprav so zaznamovale zgodovino neke lokalne skupnosti, kot so npr. nekdanje tovarne, bolnišnice, šole, vojašnice. Poleg tega, da je njihov zgodovinski spomin pozabljen, so negativno vplivale tudi na okoliške kraje, ki so se spremenili v urbane praznine. A ni potrebno, da je tako. Postanejo lahko gonilna sila razvoja nekega kraja.

Če se s stavbami kulturne dediščine pravilno upravlja, lahko inovativni in kreativni programi v teh stavbah ponudijo bolj pozitivne učinke na mesto, njegovo gospodarstvo in prebivalce. Ohranjanje zgodovine dolgoročno okrepi občutek pripadnosti skupnosti, izboljša življenjski prostor, poveča turistični tok in razširi gospodarstvo, kar potem spodbudi gospodarsko rast in zaposlovanje.

Seznanitev s Strategijo za upravljanje stavb kulturne dediščine s pomočjo KKI

Projekt Forget Heritage (2016–2019; program Interreg Srednja Evropa), katerega partner je bila tudi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, je pokazal, da je mogoče z območji kulturne dediščine uspešno upravljati z inovativnimi pristopi in vsebinami s področij KKI ter v tesnem sodelovanju med javnim in zasebnim sektorjem ter z vključevanjem prebivalcev v celoten postopek. To potrjujejo rezultati osmih pilotnih projektov na prav toliko lokacijah v šestih srednjeevropskih državah.

V Strategiji za upravljanje kulturne dediščine s pomočjo KKI so strnjene ugotovitve partnerstva Forget Heritage. Cilj konzorcija je bil, da svoja spoznanja oblikujejo v priporočila tudi za druga mesta. Priporočila se nanašajo na izboljšanje skritega potenciala stavb kulturne dediščine, saj to vpliva na krepitev in izboljšanje priložnosti za delo, na pridobitev (novih in/ali dodatnih) upravljavskih znanj za kreativce in vpliva tudi na kakovost življenja prebivalcev. Istočasno je konzorcij partnerjev želel izboljšati ozaveščenost, razumevanje in sodelovanje med javno upravo (lastniki stavb) in kreativci (upravljavci stavb) – glavnima akterjema  v tem procesu. Skupaj smo želeli poiskati trajnostne ekonomske modele, jih preizkusiti in pokazati primere kot navdih drugim.

Pričujoči dokument vsebuje tako strateške usmeritve – po fazah – kot priporočila – splošna, za samo izvedbo projekta in javno-zasebno partnerstvo. Vabljeni k branju.

Evropska kulturna dediščina uteleša našo zgodovino in identiteto – dušo naše celine. Zato jo je potrebno ohraniti za prihodnje generacije.

Strategija za upravljanje kulturne dediščine s pomočjo KKI

Dostopnost   Ctrl+U