Strategija za upravljanje kulturne dediščine s pomočjo kulturnih in kreativnih industrij

12. januarja 2017

Kako uspešno upravljati zgradbe kulturne dediščine?

To je vprašanje, na katerega bodo v naslednjih treh letih poskušali odgovoriti partnerji mednarodnega projekta Forget Heritage (Innovative, replicable and sustainable Private Public Cooperation management models of the abandoned historical sites by setting up Cultural and Creative Industries), v katerem sodeluje osem srednjeevropskih mest, poleg Ljubljane še Genova in Milano (IT), Nuremberg (DE), Varšava in Bydgoszcz (PL), Reka (HR) in Usti nad Labem (CZ). Projekt poteka v okviru programa Interreg SREDNJA EVROPA in je sofinanciran iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Slovenska partnerja v projektu sta Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER) in Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), ki je v projekt povabil Vodnikovo domačijo – Hišo branja, pisanja in pripovedovanja, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana in v upravljanju zavoda Divja misel.

FS-1_foto-3_15122016_M

Glavni cilj projekta je identificirati inovativne, ponovljive in vzdržne javno – zasebne sodelovalne modele upravljanja opuščenih zgodovinskih znamenitosti, prepoznanih kot kulturna dediščina, ter razviti orodja za njihovo upravljanje, ki bodo testirana in evalvirana na konkretnih primerih. Da bodo modeli čim bolj relevantni, bodo v proces vključene različne javnosti: prebivalci mest in zainteresirana javnost, kreativni sektor, različne strokovne inštitucije, upravljavci kulturne dediščine ter odločevalci, ki so tako ali drugače povezani s kulturno dediščino.

Za večino srednjeevropskih mest je namreč značilno, da imajo številne zgodovinske zgradbe, katerih zgodovinska dediščina je žal že zbledela, so slabo ali pod-izkoriščene ter imajo negativen vpliv na okolico, saj so se spremenile v “urbane praznine”. Cilj projekta je torej poiskati inovativne in trajnostne rešitve za zaščito in vrednotenje kulturne dediščine s povečanjem njene ekonomske vrednosti. Istočasno pa skozi mednarodne programe usposabljanja izboljšati podjetniške sposobnosti in znanja upravljavcev teh ustanov. Menedžerji s področja kulturnih in kreativnih industrij (KKI) bodo tako dobili nova znanja s področja vodenja, s tem pa tudi nove zaposlitvene priložnosti.

Eden od pomembnih ciljev projekta Forget Heritage je tudi ozaveščanje pripravljavcev politik o socio – ekonomskem potencialu praznih in/ali pod-izkoriščenih zgradb, prepoznanih kot kulturna dediščina, ki lahko oživijo s pomočjo KKI. Zato bodo v okviru projekta razvita  potrebna orodja za upravljanje objektov kulturne dediščine s pomočjo KKI, kot sta na primer Model upravljanja in Priročnik za izvajanje politik trajnostne (upo)rabe kulturne dediščine in virov. Model upravljanja bo razvit ob upoštevanju metodologij participatornega procesa različnih deležnikov.

Ključno vlogo pri krepitvi pomena in oblikovanju vsebin v objektih kulturne dediščine bodo imeli različni deležniki, kot so lokalno prebivalstvo (meščani), kreativna skupnost in zainteresirana javnost, ki so (potencialni) uporabniki teh zgradb. Za njihovo vključitev in dvig zavedanja o pomenu kulturne dediščine za socialno in ekonomsko dobrobit družbe  bodo prav tako razvita orodja, kot npr. Smernice za vključevanje meščanov in spletna aplikacija, s pomočjo katere bo omogočena aktivna vključenost posameznikov, ki bodo lahko podajali predloge za bodočo rabo pod-izkoriščene kulturne dediščine.

Prvo srečanje z deležniki v Ljubljani je potekalo decembra 2016 v prostorih Vodnikove domačije, kjer bo v sodelovanju z zavodom Divja misel kot pilotni projekt vzpostavljen t. i. prostor za pisanje (Writers’ Hub). V okviru prve fokusne skupine so različni deležniki podali svoje potrebe, predloge, stališča in želje o tem, kakšen bi moral biti prostor za pisanje, da bi bil lahko sprejet kot vsebinska novost v mestu.  V januarju bosta sledili še dve fokusni skupini: prva bo z upravljavci zgradb kulturne dediščine, s katerimi bomo spregovorili o njihovih izkušnjah pri upravljanju, na drugem srečanju pa nas bodo zanimala pričakovanja in potrebe obstoječih in potencialnih uporabnikov zgradb kulturne dediščine.

Napoved mednarodne konference v Ljubljani

RRA LUR bo 21. marca 2017 v Ljubljani gostila mednarodno konferenco, na kateri bodo predstavljeni primeri dobrih praks različnih pristopov upravljanja iz devetih evropskih mest (poleg zgoraj omenjenih bo sodelovalo še mesto Pécs z Madžarske), ki bodo služili kot osnova za razvoj modela upravljanja za zgradbe kulturne dediščine.  Že sedaj vas vljudno vabimo na konferenco.

Več informacij o projektu:

http://www.rralur.si/sl/projekti/forget-heritage in

http://www.interreg-central.eu/Content.Node/Forget-heritage.html#SUMMARY

Forget Heritage/Facebook in Twitter.

Dostopnost   Ctrl+U