Le inovativne zgodbe lahko uspešno oživijo neizkoriščene stavbe kulturne dediščine

V Mestnem muzeju Ljubljana je 21. marca potekala mednarodna konferenca z naslovom Nove zgodbe starih hiš – Kako uspešno upravljati stavbe kulturne dediščine?, na kateri so se udeleženci seznanili s številnimi izzivi pa tudi primeri dobrih praks ponovne uporabe in oživljanja stavbne dediščine iz različnih srednjeevropskih mest. Ti so temeljili predvsem na strateškem načrtovanju obnove, kjer so investitorji sočasno s planiranjem prenove stavb načrtovali tudi vsebinski koncept, ki je prenovljenim stavbam pogosto vdihnil popolnoma nov namen.

Konferenco je v okviru projekta Forget Heritage, v katerem sodeluje devet srednjeevropskih mest, organizirala Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR). V uvodnem nagovoru je direktorica RRA LUR mag. Lilijane Madjar izpostavila, da je bila odločitev, da agencija pristopi k projektu predvsem strateška, saj ima Ljubljanska urbana regija veliko evidentiranih stavb kulturne dediščine, med katerimi so nekatere že uspešno prenovljene in zapolnjene z inovativno vsebino, nekatere v fazi prenove, številne pa še vedno čakajo na svojo priložnost. Da je tema izredno aktualna, je pokazala tudi polno zasedena dvorana, saj se je konference udeležilo preko sto udeležencev, predvsem upravljavcev in lastnikov stavb kulturne dediščine ter odločevalcev in oblikovalcev politik na tem področju.

Udeležence sta nagovorila tudi mag. Mateja Demšič, vodja Oddelka za kulturo MOL, ki je poudarila, da v Ljubljani, mestu z izredno zgodovino in obsežno kulturno dediščino, temu področju posvečajo posebno pozornost, saj se že dobrih deset let aktivno in uspešno spopadajo z izzivi obnove kulturne dediščine, kot primere dobre prakse pa navedla Vodnikovo domačijo, v lanskem letu obnovljeno Plečnikovo hišo, ki ima danes nove vsebine, in Švicarijo, ki bo svoja vrata umetnikom odprla v kratkem, ter minister za kulturo Anton Peršak, ki se je zahvalil za organizacijo konference in izpostavil, da je izjemno pomembna tudi z vidika Ministrstva za kulturo, ki pripravlja strategijo za področje kulturne dediščine, saj so bili v preteklosti brez predhodnega načrtovanja vsebine prenovljeni tudi nekateri objekti, ki potem niso zaživeli. V prihodnje pa bo, kot kaže, potrebno spremeniti metodo ter se vsakega projekta obnove lotiti z natančnim vedenjem, kakšen program se bo tam odvijal po obnovi.

Občinstvo je s predavanjemKako izkoristiti preteklost v prihodnosti: uspešni in neuspešni primeri regeneracije kulturne dediščine v Združenem kraljestvu navdušila Tiva Montalbano, direktorica za strategijo varstva kulturne dediščine v organizaciji The Prince’s Regeneration Trust, ki je predstavila številne praktične izkušnje s politikami upravljanja stavbne dediščine in pri tem izpostavila, da je vsak primer potrebno obravnavati individualno, pri vsebinski prenovi pa upoštevati tako zgodovinsko dediščino, možnosti, ki jih nudi lokacija objekta, kot tudi tržne priložnosti. Pri tem je poudarila, da je pogosto potrebno razmišljati izven tradicionalnih okvirov, kar predstavlja še poseben izziv.

Sledili so primeri dobrih praks partnerjev projekta Forget Heritage. Predstavljeni so bili: Cascina Cuccagna  (IT) – 1695 leta zgrajena kmetija, ki leži v centru Milana in kjer se po njeni obnovi leta 2012 izvajajo številne, zelo različne, dejavnosti, kot so: lokalna tržnica, restavracija, prostor za različne prireditve in dogodke, druženje prostovoljcev, v njej pa so sprejeli tudi begunce; Vrtovi Prinzessinegärten v Berlinu (DE), kjer je med stanovanjskimi bloki, na več kot 50 let zapuščenem in neizkoriščenem prostoru v velikosti 6000 m², skupina lokalnih prebivalcev prostor uredila v urbani vrt za pridelavo ekološke zelenjave; Mednarodni mladinski center srečevanja Toruń (PL) – prenovljen postindustrijski mlin je postal večnamenski prostor, ki vključuje rekreacijski in športni center, kongresno dvorano, prostor za dogodke in prireditve,  igralnico za najmlajše, velik del pa je namenjen turističnim nastanitvam z vso potrebno spremljajočo ponudbo, zlasti za mlade; Kulturna četrt Zsolnay (HU), ki je nastala na območju nekdanje tovarne porcelana, danes pa predstavlja živahen prostor za izvajanje različnih kulturnih, izobraževalnih, zabavnih in gastronomskih dogodkov; stavbe nekdanje tovarne papirja Hartera (HR) so po stečaju leta 2005 prav tako dobile popolnoma nov pomen. Oblikoval se je večnamenski center, ki vključuje poslovne prostore, prostore za zabavne in kulturne prireditve, stanovanjski kompleks pa tudi center ponovne uporabe; 1897 leta zgrajen Grad Větruše na Češkem, znamenita turistična točka, je bil zaradi propadanja zaprt leta 1985, v letu 2005 pa je po prevzemu zasebnega investitorja zaživel z novo podobo in vsebinami, še vedno namenjenimi turizmu – postal je namreč ena izmed osrednjih mestnih znamenitosti z restavracijo in številnimi dogodki; zgodovinska vila Aldo Galli v kraju Como (IT) je po obnovi svoje prostore namenila izobraževanju in raziskovanju na področju oblikovanja, mode in vizualnih komunikacij. Postala je Accademia Galli, kjer potekajo različni študijski programi; Umetniški inkubator (Art Incubator) v Łodzu (PL), ki je nastal iz nekdanjega skladišča, je danes namenjen različnim ustvarjalcem s področja kulturnih in kreativnih industrij, v njem se nahajajo tudi podjetniški inkubator, gledališče in prostor za številna izobraževanja ter dogodke.

Predstavljen je bil tudi slovenski primer dobre prakse – ljubljanska Stara mestna elektrarna,  stavba, ki je zaščitena kot kulturni, tehniški in zgodovinski spomenik, danes pa predvsem po zaslugi sodelovanja Elektro d.d., Ministrstva za kulturo ter Mestne občine Ljubljana uspešno deluje z novimi vsebinami, ki jih oblikujejo kulturna in kreativna društva, zavodi ter posamezniki. Del Stare mestne elektrarne uspešno upravlja zavod Bunker.

Maria Trunk, nedodvisna novinarka iz Nemčije, ki deluje na področju urbane preobrazbe, s poudarkom na novih mejah umetnosti, prostora in javne sfere, je nato predstavila rezultate analize primerov dobre prakse pri upravljanju kulturne dediščine z različnimi oblikami sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem v sedmih srednjeevropskih državah, iz katerih prihajajo projektni partnerji. V vseh primerih gre za ponovno uporabo kulturne dediščine, npr. nekdanjih tovarn, bolnišnic, šol in vojašnic, ki je pustila svoj pečat na zgodovini in identiteti evropskih mest. Po eni strani so ti primeri uspešni zaradi svoje edinstvene zgodovine, lokacije in stavbnega značaja. Po drugi strani gre za prenosljive elemente, ki lahko izboljšajo skriti potencial kulturne dediščine na področju urbanega razvoja na splošno.

Konferenca se je zaključila z okroglo mizo, na kateri so sodelovali: Tiva Montalbano (London, UK), Maria Trunk (Nuernberg, DE), Jerneja Batič (Ljubljana, SI), Alma R. Selimović (Ljubljana, SI) in Massimiliano Lepratti (Milano, IT). Udeleženci so spregovorili o ustvarjalno zasnovanih prenovah in ponovnih rabah stavb kulturne dediščine – tako na področju infrastrukture kot tudi na področju vsebine, vlogi in vpetosti prostorov kulturne dediščine v lokalno okolje in skupnost, privabljanju nove publike v prostore kulturne dediščine ter o različnih modelih upravljanja stavb kulturne dediščine na način, ki omogoča razvoj stalnih vsebin v dolgoročnem in finančno vzdržnem smislu. Pri tem je Tiva Montalbano,  direktorica za strategijo varstva kulturne dediščine The Prince’s Regeneration Trust poudarila, da je prenovo potrebno načrtovati tako, da se lahko uspešno prilagodi spremembam na trgu, pripraviti pa se je potrebno tudi na morebiten neuspeh in ga izkoristiti za izboljšave.

* * * * *

Več informacij o projektu:

Nataša Mršol, vodja projekta, natasa.mrsol@ljubljana.si

http://www.rralur.si/sl/projekti/forget-heritage in

http://www.interreg-central.eu/Content.Node/Forget-heritage.html#SUMMARY

Lepo vabljeni tudi na Forget Heritage/Facebook in Twitter.