Netehnološke inovacije za razvoj

Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje (SGRZ), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) so 30. septembra v prostorih GZS organizirali mednarodni seminar ‘Non-technological Innovation for Growth and Jobs’ (slo. Netehnološke inovacije za rast in delovna mesta). Cilj seminarja je bil predstaviti pomen netehnoloških inovacij v različnih organizacijah ter njihovo dodano vrednost za razvoj posamezne organizacije – tudi ob dopolnjevanju tehnoloških inovacij.

Dr. Boris Cizelj, predsednik uprave mreže KEN (Knowledge Economy Network), je ob otvoritvi dogodka poudaril, da zadnjih nekaj desetletij podjetja, mesta, regije in države svoje razvojne strategije vse bolj sistematično utemeljujejo na aktivnostih z visoko dodano vrednostjo, pri čemer so znanje in inovacije pomembne komponente njihovih aktivnosti.

Dr. Metka Stare s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV UL) ter z Urada za makroekonomske raziskave in razvoj (UMAR) je pomen netehnoloških inovacij za razvoj in rast števila delovnih mest podkrepila s statističnimi podatki. Čeprav so netehnološke inovacije po raziskavah sodeč (še vedno) prisotne predvsem v storitvenem sektorju, pa slednji v razvitih državah generira ok. 70 % BDP in zaposlitev, kar pomeni, da imajo tudi netehnološke inovacije izjemen razvojni potencial. Pri tem je dr. Stare poudarila, da večina podjetij tehnološke in netehnološke inovacije uvaja hkrati – gre za komplementarna procesa. Prav kombiniranje različnih tipov inoviranja pa pozitivno vpliva na rast podjetja in njegovo inoviranje v prihodnosti. Netehnološke inovacije so prav tako prevladujoče tudi v javnem (bolj storitvenem) sektorju – čeprav so po besedah Staretove pričakovanja javnega sektorja visoka predvsem za tehnološke inovacije.

O inoviranju v javnem sektorju je na seminarju spregovorila direktorica Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) mag. Lilijana Madjar. Mag. Madjar je ob tem posebno pozornost namenila pomenu oblikovanja kot gonila inovacij, diferenciatorja in orodja za doseganje konkurenčnosti in rasti. Izpostavila je, da učinki oblikovanja niso omejeni zgolj na razvoj storitev in izdelkov, pač pa lahko sistematična uporaba oblikovanja in oblikovalskega mišljenja spodbudita inovativnost tudi pri oblikovanju novih poslovnih modelov, s katerimi tako zasebni kot tudi javni sektor naslavljata kompleksne sistemske izzive. Direktorica RRA LUR je predstavila tudi več projektov, kjer je agencija prek svojega Regionalnega centra kreativne ekonomije (RCKE) v sodelovanju z raznolikimi partnerji s pomočjo oblikovanja dosegla razvoj netehnoloških inovacij, ki pozitivno vplivajo na kakovost življenja v regiji (A do B: Ljubljana, komplet družabnih iger za starejše osebe, obolele za demenco, forum za samopomoč bolnikom z artritisom idr.). Agencija pri svojem delu namreč opaža visoko dodano vrednost interdisciplinarnih pristopov in vključevanja oblikovanja za doseganje trajnostnega razvoja regije in sooblikovanje inovativnega, (mednarodno) konkurenčnega ter kakovostnega bivalnega in delovnega okolja. Pomemben je tudi prispevek oblikovanja k socialnim inovacijam, ki jih je v povezavi s strategijo pametne specializacije izpostavil tudi Richard Tuffs, direktor mreže ERRIN (ang. European Regions Research and Innovation Network – Mreža evropskih regij za raziskave in inovativnost).

Primere dobrih praks so predstavili še Brigita Žvikart (razvojna zadruga eTRI), Rok Kržišnik (LinkedAge) in Miha Klinar, direktor Gigodesigna; dr. Viljenka Godina, direktorica Ekonomskega instituta Maribor, pa je dogodek povzela in zaključila.