Po uvodnih nagovorih Lilijane Madjar (direktorica RRA LUR), Vladimirja Pezdirca (ALUO, katedra za industrijsko oblikovanje) in Jelke Žekar (podžupanja MOL), je John Thackara pričel predavanje, ki ga je razdelil na tri vsebinske sklope, v katerih se je ukvarjal z vprašanjem »Zakaj Bio-mesto?«, z opredelitvijo družbeno-ekoloških sistemov in z oblikovanjem agende za Bio-regije.

Bio-mesta in regije so potrebna predvsem zaradi vse večjega uničevanja naravnega (eko-) sistema, ki ga mesta zlorabljajo s pridobivanjem vedno večje količine virov in surovin, potrebnih za preživetje ljudi. Omenjena mesta in regije delujejo na osnovi tesnega povezovanja, sodelovanja med naravnim sistemom, v katerem favna in flora ne rabita zunanje vzpodbude za svoje preživetje in družbenim sistemom, v katerem ljudje za življenje uporabljamo nove načine zadovoljevanja potreb. Na primerih iz prakse je Thackara predstavil številne primere mest, ki v sožitju z naravnim okoljem skrbijo za trajnostni razvoj in ohranjanje nespremenjenega okolja preko različnih aktivnosti kot so zelenjavni vrtovi v mestih, pridelava blaga in trajnostno zbiranje deževnice, s katero se lahko posamezno gospodinjstvo dolgotrajno vzdržuje.

Močno potreben pa je tudi sistem oblikovanja srečanj, na katerih se inovativne ideje posameznikov združujejo in nadgrajujejo ter s tem oblikujejo priložnosti za povezovanje in globalno ekološko delovanje. Prav tako pa je eden izmed ključnih korakov sprememba načina mišljenja, kjer morajo regije o sebi razmišljati kot o Bio-regiji in v tej smeri začeti tudi delovati. John Thackara je tako na primerih iz prakse prikazal, da človeški in naravni sistem v interakciji velikokrat rodita inovativne ekološke rešitve in hkrati poskrbita za nenehno urbano-ruralno povezovanje, s tem pa razvoj in rast Bio-regij.