Strategija za upravljanje kulturne dediščine s pomočjo kulturnih in kreativnih industrij

22. maja 2018

Ukrepi za krepitev kulturnega in kreativnega sektorja pripravljeni v sodelovanju z deležniki tega področja

Projekt CRE:HUB – Politike za kulturne in kreativne industrije: vozlišče inovativnega regionalnega razvoja

CRE-HUB delavnica_ukrepi za spodbujanje KKS 4

Inovativna moč kulturnega in kreativnega sektorja (KKS) je bistvena za nadaljnji razvoj evropske ekonomije ter družbe. KKS pozitivno vpliva na področje rasti in razvoj novih delovnih mest. Je tudi gonilo za inovacije, zato je pri izgradnji prihodnosti Evrope vredno več vlagati v ta sektor.1 Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR) je partner v projektu CRE:HUB, katerega cilj je izboljšati izvajanje regionalnih razvojnih politik in programov, ki podpirajo mala ter srednja podjetja KKS v vseh fazah njihovega življenjskega cikla. Številne projektne aktivnosti izvajamo v sodelovanju z deležniki in partnerji, saj verjamemo, da je to pravi način za doseganje pozitivnih rezultatov ter priložnost za krepitev sektorja.

V preteklem letu smo v sodelovanju z Inštitutom za ekonomska raziskovanja (1.) izdelali SWOT-analizo »Stanje sektorja kulturnih in kreativnih industrij v Ljubljanski urbani regiji« ter (2.) pripravili dokument »Kažipot: Kulturne in kreativne industrije v Sloveniji«, v katerem smo skupaj z deležniki definirali ključne cilje, in sicer kot odziv na potrebe, ki se pojavljajo na terenu.

V nadaljevanju smo skupaj z deležniki v sklopu delavnic, ki smo jih pripravili v sodelovanju s Centrom za kreativnost, na podlagi ciljev dokumenta Kažipot (3.) oblikovali ukrepe za akcijski načrt, in sicer z namenom opolnomočenja in doprinosa k razvoju KKS. RRA LUR si preko tega dokumenta in drugih aktivnosti, ki jih v okviru projekta CRE:HUB izvaja, prizadeva ključnim odločevalcem ter pripravljavcem politik, ki delujejo na tem področju, podati konkretne predloge za izboljšanje stanja KKS.

V naslednjem koraku bomo v sodelovanju z odločevalci in pripravljavci politik (4.) preverili izvedljivost predlogov ukrepov za razvoj KKS, ki smo jih v sodelovanju z deležniki tega področja pripravili v okviru projekta. Ukrepi predstavljajo podlago za (5.) pripravo akcijskega načrta, ki je osnovni cilj projekta. V nadaljevanju predstavljamo ukrepe, ki smo jih pripravili pod točko (3.) v participatornem procesu, pri katerem so sodelovali ključni deležniki tega področja: Igor Bašin, Barbara Borčič (SCCA), Mika Cimolini (CzK), Petra Černe Oven (Paralaksa), Katarina Deskovič (Društvo Kapa), Matej Feguš (Donar), Danijela Grgič (DOS), Marko Horvat (Servis 8), Matevž Granda (Outsider), Maja Hawlina (Studio Poper), Mira Jakupaj (Coworking DPlac), Urša Jazbinšek (Gig Coworking), Matjaž Jug (KIKštarter/Coworking), Leja Jurišić (Pekinpah), Andraž Kajzer (MENT), Peter Ličen (Lushna), Ana Malalan (Anselma), Janez Mesarič (Mashoni), Gaja Mežnarić Osole (Društvo Trajna), Mojca Mihailovič (Ad – Hoc), Katarina Mirović (Stripburger), Aleš Pevc (Coworking Geek House/Tehnološki park), Alenka Pirman, Tanja Pirnat (Pod črto), Luka Piškorič (Poligon/Coworking), Tina Poglajen, Barbara Poček (Design Biotop), Lija Pogačnik (SiTi), Igor Prasslel (Animateka), Maja Prelog (Ratneek kolektiv), Mojca Pungerčar (KUD Trivia), Alma R. Selimović (Bunker/Stara elektrarna), Tadej Štrok (Danes je nov dan), Meta Štular (RogLab) in Aleš Zorc.

Dokument je uredila RRA LUR v sodelovanju z društvom Pekinpah. RRA LUR se vsem partnerjem in deležnikom zahvaljuje za sodelovanje.

1 Povzeto po dokumentu: European Agenda for Culture, »The role of public policies in developing entrepreneurial and innovation potential of the cultural and creative sectors«, Report of the OMC (Open Method of Coordination) working group of member states’ experts (januar 2018)

Dostopnost   Ctrl+U