Napredne industrije obsegajo vse našteto! Napredne industrije zajemajo vse proizvodne dejavnosti, ki uporabljajo najnovejše tehnologije in/ali netehnološke inovacije za izboljšanje obstoječih izdelkov, procesov in poslovnih modelov ter za uvajanje novih. Napredne industrije vključujejo proizvodne dejavnosti, ki lahko izboljšajo hitrost proizvodnje, produktivnost, rabo energije in materialov, natančnost delovanja, ravnanje z odpadki in onesnaževanje ter omogočijo učinkovito rabo virov in nizke emisije (vir: Evropska komisija).

Na podlagi intervjujev, ki so bili narejeni v okviru projekta COCO4CCI, si kar 93 % podjetij iz naprednih industrij želi sodelovati v skupnih projektih s kulturnimi in kreativnimi industrijami (vir: Raziskave partnerjev projekta COCO4CCI).

Na podlagi intervjujev, ki so bili narejeni v okviru projekta COCO4CCI med predstavniki AVM sektorja v Sloveniji, podjetja vidijo priložnosti na vseh naštetih področjih. Na področju trženja in komuniciranja predvsem pri gradnji identitete izdelka in blagovne znamke, na področju razvoja novih izdelkov predvsem pri industrijskem, modnem in drugem oblikovanju izdelkov ter na področju organizacije predvsem v reorganizaciji in optimizaciji procesov skozi oblikovalski način mišljenja (vir: Raziskave partnerjev projekta COCO4CCI).

Prva industrijska revolucija se je zgodila konec 18. stoletja, med leti 1760 in 1830. Uvedena je bila mehanizacija proizvodnje, ljudi so zamenjali stroji gnani s paro, vodo in premogom. Kmalu za tem, konec 19. in v začetku 20. stoletja, se je začela druga industrijska revolucija, znana tudi kot tehnološka. Zaznamovala jo je masovna proizvodnja temelječa na delitvi delovne sile in gnana z elektično energijo. Med leti 1950 in 1970 se je zgodila tretja industrijska revolucija, znana tudi kot digitalna, ki je predstavljala začetek informacijske dobe in ICT-tehnologij, ki bodo imele vodilno vlogo tudi v proizvodnji prihodnosti. Današnja vedno bolj razširjena uporaba dlančnikov in tabličnih računalnikov kakor tudi računalništva v oblaku vodi v četrto industrijsko revolucijo, ki jo v Evropi na kratko imenujemo Industrija 4.0 (vir: Niko Herakovič, Nekateri tehnološki izzivi Industrije 4.0).

Leta 2018 je v EU industrijske robote uporabljalo 16 % proizvodnih podjetij z vsaj 10 zaposlenimi, v Sloveniji 18 %. EU s temi številkami zaostaja za vsemi naštetimi: Kitajsko, Japonsko, Južno Korejo in ZDA (vir: SKEP, GZS).

Vitka je kolekcija svetil, ki jo je kot osebni projekt za razstavo oblikoval Janez Mesarič. Pozneje je razstavne prototipe predstavil podjetju Intra Lighting, ki se je odločilo, da bo kolekcijo svetil vključilo v svojo proizvodno linijo. Več o sodelovanju lahko preberete tukaj.

Ker se blagajne uporabljajo v zahtevnih okoljih (tržnice, delavnice, bari, ulične stojnice), je bila posebna pozornost namenjena robustnosti in dolgi življenjski dobi izdelka.  Oblikovalci so izbrali inovativen, trajnosten material WPC (ekstrudiran les), ki ne zahteva nege in ga je mogoče reciklirati. Več o sodelovanju lahko preberete tukaj.

Produktivnost je opredeljena kot razmerje med ustvarjenim (npr. dodana vrednost) in za to uporabljenimi viri (npr. delo, kapital). V Sloveniji smo dolgoročni pomen produktivnosti, ki izhaja iz razvoja in inovacij, kot enega ključnih dejavnikov blaginje prebivalstva, pripoznali v krovnem strateškem dokumentu države. Eden od ciljev Strategije razvoja Slovenije 2030 je do leta 2030 doseči 95  % povprečne produktivnosti držav EU, za katero je slovensko gospodarstvo ob sprejetju strategije v letu 2017 zaostajalo okoli petino. Produktivnost se lahko poviša z učinkovitejšo kombinacijo uporabljenih inputov zaradi novih idej in tehnoloških ter netehnoloških inovacij, kot so na primer inovacije v poslovnih modelih, organizaciji in postopkih dela. S tem se izboljšuje konkurenčnost podjetja oziroma gospodarstva (vir: UMAR, Poročilo o produktivnosti 2019).